Prostor, v katerem danes živimo, je tesno povezan z dogajanjem in življenjem človeka – prednikov v preteklosti. V tej kratki predstavitvi bi rad predstavil in odkril arheološko dediščino, ki nas povezuje s tem preteklim časom. Od kultur bronaste in železne dobe, preko Keltov, antike in Slovanov z namenom, da ponovno odkrijemo njihov načina življenja in spomin, in občutimo globje spoštovanje do pokrajine, v kateri danes bivamo vsi skupaj.

Kulturna dediščina

Karta zavarovane kulturne dediščine v občini Divača - označena z vijolično barvo

Območje, katero obsega sedanja občina Divača vsebuje bogato zapuščino tukaj živečih prednikov od srednje kamene dobe do današnjih dni. Trenutno je v občini Divača evidentiranih in zaščitenih 223 enot kulturne dediščine (Register nepremične kulturne dediščine RS, 23. 6. 2011). V to spadajo arheološka, naselbinska, stavbna in memorialna dediščina.

Pregled tega zapisa je osredotočen na arheološko dediščino na območju občine, hkrati povezano s širšim prostorom, ki sestavlja boljšo sliko o tem, kakšna je bila preteklost.

Kamena doba

Prvi sledovi človeka in njegovega bivanja v teh krajih so za ta prostor Slovenije razmeroma pozni. Prve najdbe človekove prisotnosti (ostanke ognjišč, kamnitih konic, živalskih kosti in zoglenelih ostankov rastlin) so bile najdene v jami Ozka špilja oz. Roški špilji v Škocjanu, datirajo pa jih v prehod med starejšo in srednjo kameno dobo, približno 10 000 pr. n. št. (Brodar 1979, 153 - 154). Tako pozna datacija je posledica izkopavanj v 19. stoletju od katerih so se ohranili zelo skromni podatki (Dular 1999, 91). To je čas prehoda iz poznega dela zadnje ledene dobe, ki je trajala od 15.000 do 10.000 pr. n. št. (Turk 1999, 29), v srednjo kameno dobo – mezolitik.

V Ozki špilji se nadaljuje poselitev človeka v srednjo kameno dobo – mezolitik, v ta čas spadata še najdišči spodmol Mala Triglavca in spodmol Jazbina (v bližini vasi Kačiče-Pared). Srednja kamena doba traja na območju Slovenije od približno 10.000 do 6.000 pr. n. št. To je obdobje ponovne otoplitve, ki je v tem času dosegla tudi toplotni temperaturni vrhunec obdobja, v katerem živimo še sedaj, gozdovi so v tistem času pokrivali veliko večino kopnega in morje se je dvignilo na raven sedanje višine (Turk 1999, 45, 48). Bivališča ljudi še vedno najdemo na vhodih jam ali pa v spodmolih, kar pa se proti koncu srednje kamene dobe delno spremeni, ko si začasna bivališča postavljajo ob obale voda, morja in močvirij (Turk 1999, 51). Osnovna dejavnost je še vedno lov in nabiralništvo, izdelujejo zelo fina manjša kamnita, lesena in koščena orodja (Turk 1999, 45 – 47).

Okoli 6.000 pr. n. št. se s prihodom poljedelstva in živinoreje spremeni način življenja in prehod v mlajšo kameno dobo – neolitik. Iz najdenih arheoloških ostankov se predvideva, da je človek nadaljeval uporabo spodmolov Mala Triglavca ter Jazbina in jame Trhlovca pri Divači. V tem obdobju se poleg že omenjenega spremenjenega načina življenja začne na območju Slovenije uporabljati glino in iz nje izdelovanje keramičnih posod in pripomočkov (Velušček 1999, 62). Prehod v poljedelstvo in živinorejo se ni zgodil čez noč in ni v celoti nadomestil lova in nabiralništva, kar nam kažejo večje količine ostankov kosti divjadi (Velušček 1999, 68 – 69).

Kovinske dobe

Mlajši kameni dobi sledi bakrena doba z začetkom 4.000 pr. n. št., ko v zahodni prostor Slovenije pridejo prvi iskalci bakrene rude. Poselitev se nadaljuje na tem območju v že prej omenjenih jamah in spodmolih (Velušček 1999, 63 – 64). Kot že lahko sklepamo iz imena, se v tem času začne uporabljati in izdelovati orodja iz kovine - bakra. V slovenskem prostoru so najbolj prepoznavni predstavniki tega časa koliščarji na Ljubljanskem barju, katerih bivališča – kolišča od 28. 6. 2011 spadajo tako kot Škocjanske jame pod zaščito svetovne dediščine UNESCO.

Razcvet poselitve zahodnega dela Slovenije, še najbolj pa ravno območje Krasa in Istre, se začne z nastopom bronaste dobe, predvsem v času srednjega dela, ki se začne približno v času 1 700 pr. n. št. V tem času pride v prostor jugozahodnih Alp iz območij Grčije in Krpatov nov način uporabe bakra – kovinska zlitina bron.

Sama naselbinska slika se s prehodom v bronasto dobo spremeni. V zahodnem delu Slovenije je to čas začetka Kaštelirske kulture - poimenovane po utrjenih prebivališčih – gradiščih, ki jih najdemo po celotnem prostoru Krasa in Istre. Poleg začetka uporabe brona in gradnje utrjenih naselbin se še vedno ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom, lovom. Že s samim prihodom brona začnemo slediti začetkom trgovine na daljše razdalje.

V tem času Škocjan zavzema vlogo središča ne samo na lokalni ravni ampak tudi v širšem alpskem in Jadranskem prostoru (Dular 1999, 97). Poleg utrjenega gradišča na prostoru današnje vasi Škocjan, v svetovnem merilu izstopa tudi bronastodobno kultni prostor Mušje jame. Na dnu brezna je bila najdena ogromna količina bronastega orožja (sulice, meči in sekire), posodja in bronaste pločevine, ki so bili ožgani, kar kaže na to, da je bil v obredno dejanje vključen tudi ogenj (Dular 1999, 92).

Grobišča pripadajoča gradišču Škocjan so bila posejana po okolici, znani sta Ponikve pri Matavunu in Dol pod Brežcem pri Divači, izkopana v 19. stoletju. Na območju občine Divača se nahajajo še naslednja utrjena gradišča: Gradišče pri Divači, Graček nad Famljami, Valerija nad Danami in Gabrova stran pri Kačičah, ki so bila zelo verjetno poseljena v istem času kot gradišče v Škocjanu. Škocjan je bil poseljen zagotovo še skozi pozno bronasto dobo do začetka starejše železne dobe, kar nam potrjujejo izkopana grobišča in prenehanje daritev v Mušjo jamo (Dular 1999, 92).

Prehod v železno dobo v času 10. st. pr. n. št. je na območju Krasa, Istre in Notranjske potekal brez prekinitve, z nadaljnjo poselitvijo gradišč in uporabo grobišč iz bronaste dobe. Do spremembe pride v času 6. st. pr. n. št. ko na vseh bronastodobnih raziskanih grobiščih pride do prekinitve uporabe le teh in domnevno tudi naselbin in gradišč iz bronaste dobe (Gabrovec 1987, 159). Zaradi razmeroma malega števila najdb in zanesljivih podatkov v času od 6. – 2. st. pr. n. št. je za to področje težko reči karkoli zanesljivega. To je čas prihoda Keltov na ozemlje Slovenije in obdobje mlajše železne dobe. Najdb na zahodu Slovenije, za katere bi lahko trdili, da so izključno keltske, ni (Božič 1999, 155), kar je zelo verjetno posledica zelo majhnega števila podatkov. Iz tega obdobja je zanimiva zakladna najdba (mogoče daritev božanstvom), najden na območju gradišča Škocjan, ki je imel 1 169 predmetov, skoraj polovica drobne kroglice (za ogrlice, zapestnice) iz jantarja, kar nam kaže zelo dobro razvito trgovino in stike z daljnimi področji Evrope, v tem primeru Baltik (Gabrovec 1987, 160).

Preden krenemo naprej v obdobje antike bi rad izpostavil še arheološka najdišča, ki spadajo v čas prazgodovine (od bronaste dobe do konca železne dobe). Takih je na območju občine Divača kar nekaj, tukaj navajam nekaj vasi okoli katerih so ugotovljena prazgodovinska gradišča in naselbine, ki jih zaradi zelo skromnih najdb ne moremo točneje datirati. To so Dolenja vas, Potoče, Laze, Kačiče-Pared, Barka, Naklo, Dolnje Vreme in Kozjane (Arkas 24. 6. 2011).

Antika

Zahodni del Slovenije se začne na začetku antike počasi priključevati in spada pod vplivno območje latinske kolonije Akvileje (današnji Oglej) ustanovljene leta 181 pr. n. št. (Šašel Kos 1999, 186), do druge polovice 1. st. pr. n. št. pa je bila zagotovo že vključena v rimsko republiko, kasneje cesarstvo. Na območju občine Divača se arheološka najdišča iz antike nahajajo v okolici Dolnjih Vrem (naselbina in grobišče), Barke (naselje) in Škocjan (naselje). V procesu priključevanja rimskemu ozemlju se poselitvena slika spremeni saj se opustijo gradišča v bolj nedostopnih višje ležečih krajih in se preselijo bližje obdelovalnim površinam, v tem primeru Vremskemu polju in reki Reki. Iz obdobja pozne antike (od 4 - 7. st. n. št) in zgodnjega srednjega veka (7 - 10. st. n. št.) - v 7. stoletju času priseljevanja Slovanov na prostor zahodne Slovenije, nimamo na tem območju zaenkrat najdenih arheoloških najdišč. Z izjemo najdišča Male Triglavce, kjer se pojavljajo najdbe iz pozne antike.

Srednji vek

Iz srednjega veka (11 – 15. st. n. št.) je na območju občine Divača kar nekaj ostalin gradov (Školj, Tukelče, Strane, Završnik), zagotovih začetkov vasi (Senožeče, Dolenja vas, Brežec pri Divači, Barka, Gornje Vreme, Misliče, Kačiče), cerkva (sv. Brikicij – Naklo pri Divači, sv. Tomaž – Famlje, sv. Kancijan – Barka, sv. Helena – Gradišče, sv. Duh – Senadole, Matere božje – Dolenja vas) in domnevni tabor v Škofljah.

Iz srednjega veka (11 – 15. st. n. št.) je na območju občine Divača kar nekaj ostalin gradov (Školj, Tukelče, Strane, Završnik), zagotovih začetkov vasi (Senožeče, Dolenja vas, Brežec pri Divači, Barka, Gornje Vreme, Misliče, Kačiče), cerkva (sv. Brikicij – Naklo pri Divači, sv. Tomaž – Famlje, sv. Kancijan – Barka, sv. Helena – Gradišče, sv. Duh – Senadole, Matere božje – Dolenja vas) in domnevni tabor v Škofljah.

Za zaključek in nadaljnje raziskovanje preteklosti za vse, ki vas je pritegnila, priporočam odličeno knjigo Zakladi tisočletij: Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov.

Na internetu se nahaja javnosti dostopen Register nepremične kulturne dediščine (naslov http://giskd2s.situla.org/rkd/Zacetek.asp), kjer preko interaktivne karte lahko pregledate vso do sedaj znano in odkrito kulturno dediščino, ki se tudi redno dopolnjuje predvsem z novo odkritimi arheološkimi najdišči.

Jošt Hobič
univ. dipl. arheolog, FF Ljubljana
CI Brkini

Literatura

Božič D., 1999, Kelti in staroselci na stičišču kultur, v: Zakladi tisočletij: Zgodovina od neandertalcev do Slovanov, 155
Brodar M., Osole F., 1979, Nalazišta paleolitskog i mezolitskog doba u Sloveniji, v: Praistorija jugoslavenskih zemalja I. Paleolit i mezolit, 153 - 154
Dular J., 1999, Škocjan – kultno središče v osrčju Krasa, v: Zakladi tisočletij: Zgodovina od neandertalcev do Slovanov, 91 - 92
Dular J., 1999, Pogrebni običaji in duhovni svet, v: Zakladi tisočletij: Zgodovina od neandertalcev do Slovanov, 97
Gabrovec S. 1987, Notranjska grupa, v: Praistorija jugoslavenskih zemalja v: Željezno doba, 159 - 160 Register nepremične kulturne dediščine (http://giskd2s.situla.org/rkd/Zacetek.asp) 26. 6. 2011
Šašel Kos M., 1999, Rim osvoji jugovzhodnoalpski prostor, v: Zakladi tisočletij: Zgodovina od neandertalcev do Slovanov, 186
Turk I., 1999, Vrhunec razvoja lovskih skupnosti, v: Zakladi tisočletij: Zgodovina od neandertalcev do Slovanov, 29
Turk I., 1999, Slovensko ozemlje na robu dogajanj, v: Zakladi tisočletij: Zgodovina od neandertalcev do Slovanov, 45 – 51
Velušček A., 1999, Slovenija v mlajši kameni in bronasti dobi, v: Zakladi tisočletij: Zgodovina od neandertalcev do Slovanov, 62 - 64
Velušček A., 1999, Osnove gospodarstva, v: Zakladi tisočletij: Zgodovina od neandertalcev do Slovanov, 68 – 69