Civilna iniciativa Brkini

O pticah

Brkini s svojo neokrnjeno naravo, polno travnikov in gozdov, nudijo dom številnim živalim, ne le »zemeljskim«, temveč tudi številnim pticam. Njihova raznolikost in barvitost sta neločljiv del pokrajine, ki kot kamenčki v mozaiku prispevajo k bolj polnemu doživljanju narave in razveseljujejo srce. Le oči je treba imeti odprte in že med vožnjo po cesti mimogrede opazimo zdaj to zdaj ono ptico. Golobi in grlice, pisane šoje, pa tudi škorci in kosi, lahko tudi krokar. Poleg vsem dobro znanih siničk in nepogrešljivih vrabčkov nas razveselijo še liščki in taščice, v bližini naselij pa so še posebej pogosti zelenci – majhni ptički, ki spominjajo na vrabčka, le da so obarvani zeleno, z značilno rumeno črto na perutničkah. V gozdu velikokrat srečamo ali vsaj slišimo detla, v večernih urah pa nas lahko preseneti sova (ali mi njo). To je le nekaj izmed ptic, ki jih mimogrede ujame in prepozna še tako nepoznavalsko oko. Kljub vsemu bogastvu ptic »na tleh« pa je nesporno, da na nebesnih širjavah Brkinov kraljuje kanja. Ob njenem značilnem oglašanju, ko jadra po nebu, po navadi v paru, se drobne ptice poskrijejo z neverjetno naglico. Takrat imajo kanje nebo povsem zase. Počasi, z umirjenimi samozavestnimi gibi drsijo skozi zrak, pregledujejo širjavo okoli sebe in pod seboj, vedoč da so kraljice sveta. Takrat, če si dovoliš, tudi sam začutiš mir in spokoj, ki ga kanja nosi s seboj.

 

Ptiček prav majhen je

 

Ptiček prav majhen je,

po drevju ziblje se,

poje lepo, poje sladko,

da vsak, kdor mimo gre,

pod drevjem ustavi se,

sluša strmé, sluša strmé.

 

Rožice miljene,

bele in pisane

krasno cveto, rajsko lepo.

Barve glej mavrične,

v cvetkah vse združene

nas vesele, nas vesele.

 

Slovenska ljudska


Nataša Osolnik