Kakor hitro občutimo ljubezen do Narave, se moramo zavedati, da narava predstavlja uresničeno ljubezen Očeta Matere Boga, oziroma Neba in Zemlje. Vse, kar vidimo kot naravni pojav je v resnici uresničenje Odnosa med Nebom in Zemljo.

Ta odnos ustvarja življenje neprenehoma. In če pogledamo skozi te oči je potem živalsko carstvo, rastlinsko carstvo in človeško carstvo ter druga nevidna carstva, kot npr. kraljestvo mineralov, vilini, škrati, angeli, elementali itn., posledica ljubezni med dvema naravnima silama, ki v svoji univerzalni pojavnosti ustvarjata življenje vsepovsod.

Zelo redko se zavemo, da Narava predstavlja mojstrstvo naravnega odnosa z vsem in da pooseblja Bitje, ki mojstrsko združuje Ogenj, Vodo, Zemljo, Zrak in Etre, tako da naravna alkimija elementov tvori organsko evolucijo življenja v vseh oblikah in vsebinah.

Če poenostavimo, potem je morda dovolj, da se zavemo, da smo tudi mi samo oblika življenja v tem naravnem čudežu, ki smo samo posledica. Če se zavedamo svojega mesta in vloge v naravnem okolju, potem vemo, da egoizem in boj za obstoj, interesi kapitala in želja po uspehu samo ločuje živa bitja med seboj. Če smo ločeni, smo sami, osamljeni in izgubljeni. Tak človek nikoli ni srečen, še manj pa uspešen. Ta neznosna samota in lakota nas bo prisilila, da bomo začeli iskati to, kar nas povezuje in bomo pozabili to, kar nas ločuje. Tako bo človek stopil nazaj v odnos z vsemi živimi bitji, s katerimi živi že od vekomaj.

Spoznali bomo, da se  Nebeška Narava in Zemeljska Narava izraža skozi nas tudi, če se tega ne zavemo nikoli. In tako bomo spontano stopili v Odnos z naravnimi silami na kar se da pošten, spoštljiv in ljubeč način.

Odnos do Narave je ohranjanje obstoječega stanja, skrb za zelenice in ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Je pa tudi dosti več. Ne gre za ohranjanje nečesa mrtvega, ampak za kulturni odnos med živimi bitji. Odnos do Narave je predvsem način obnašanja, mišljenja, čutenja, delovanja itd. V osnovi Odnos enega bitja z drugim, kar pomeni, da nismo sami, ampak smo v odnosu z okoljem, kar nas bo mogoče naučilo tudi naravnega in dobrega obnašanja drugega z drugim.

Želim iz centra svojega bitja sporočiti, da lahko ohranimo Življenje živo samo skozi odnose medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Morda nam bo uspelo tudi zato, ker je pred nami nova doba, ki nas bo skozi vrsto kriz in krčev pripeljala nazaj k Naravi, k njeni primarni modrosti in čistosti.

Dara Aratt

Na sliki je prikazano gradišče na kraju današnjega Škocjana, v ozadju pa kaštelir Gradišče pri Divači (iz knjige Park Škocjanske jame, 2002).